Fotoperiodizem

FOTOPERIODIZEM


Svetloba ima v času rasti in razvoja rastlin predvsem dve funkciji. Prvič svetloba vpliva na rast (debelino stebla, korenin, razvejanost, itd) s pomočjo fotosinteze. Drugič svetloba vpliva več razvojnih procesov, kot je kaljivost semena in cvetenja. Ti dve funkciji svetlobe sta bili preučevani na mnogih kulturah. Nasvet tega tedna pojasnjuje kako osvetljenost vpliva na cvetenje in kako nadzirati dolžino dneva, da spodbuditev ali zakasnitev cvetenja pri rastlinah, ki so občutljive na dolžino dneva.

 

Fotoperioda

Cvetenje je pri mnogih okrasnih rastlinah odvisno od števila ur svetlobe, ki jih rastlina prejme v 24-urnem obdobju. Fotoperiodični odziv je odvisen od trajanja temnega dela dneva. Glede na to kako osvetljenost vpliva na cvetenje rastlin jih razvrščamo v naslednje skupine:
•Dolgodnevnice: cvetijo, ko je temni del dneva krajši kot kritičen čas osvetlitve (dolga fotoperioda). Taki primeri so petunije, zajčki in verbene.
•Kratkodnevnice: cvetijo, ko je temni del dneva daljši kot kritičen čas (kratka fotoperioda). Primeri vključujejo tagetes, božična zvezda, in cinija
•Nevtralne rastline: cveti pod vsemi osvetlitvami, saj cvetenja ne regulira osvetlitev. Primeri vključujejo vodenko in pelargonijo.

 

Rastline, ki se odzivajo na osvetljenost lahko nadalje razvrstimo med tiste, ki se odzivajo fakultativno ali obligatorno:
•fakultativno: cvetijo hitreje pod ustrezno fotoperiodo, vendar sčasoma cvetijo pod vsakimi pogoji
•obligatorne:cvetijo le če so gojene pod ustrezno fotoperiodo


Manipulacija fotoperiode

Dolžina naravne osvetljenosti je odvisna od lokacije in letnega časa. Na splošno velja, da kratek dan traja od 1. oktobra do 1. marca. Dolg dan pa traja od 15 aprila do 1. septembra. V kolikor se rastline vzgaja v času, ko fotoperioda ni idealna, je potrebno uravnavanje le-te.


Ustvarjanje kratkega dneva
Kratek dan se običajno doseže s prekrivanjem rastlin s črno folijo in tako prepreči dostop svetlobi. Izredno pomembno je preverite, da so rastline popolnoma zatemnjene. Nekatere rastline zaznajo tudi manj kot 0,1 µmol/m2s. Pod temno folijo se lahko akumulira toplota, kar lahko pri nekaterih kulturah zakasni cvetenje.


Ustvarjanje dolgega dneva
Dolg dan lahko naredimo s podaljšanjem naravnega dneva ali pa s prekinitvijo noči z osvetljevanjem. Za prekinitev noči osvetljujemo 4 ure od 22h do 2h. Pri podaljševanju naravnega dneva pa luči vklopimo ob sončnem zahodu in osvetljujemo do kritične fotoperiode. Za osvetljevanje lahko uporabimo običajne žarnice ali visokotlačne natrijeve žarnice(HPSL) dokler intenzivnost ni nižja kot 2 µmol/m2s. Pri uporabi flourescentnih žarnic (CFL) se lahko pri nekaterih rastlinah cvetenje zamakne zaradi manjše intenzivnosti dolgovalovnega rdečega sevanja v primerjavi z običajnimi žarnicami.
Dolg dan lahko naredimo tudi s cikličnim vklapljanjem (npr., šest minut prižgane in 24 minut uganjene) tekom noči v skupnem trajanju štiri do šest ur. Ciklična osvetljevanje je smotrno le pri uporabi običajnih žarnic, saj življenska doba HPSL in CFL žarnic temelji na številu vklopov. Uporaba HPS žarnic za ciklično osvetljevanje je možna tudi na premičnem »vozičku«, ki se v nočnem času vsaj 4 ure premika preko celotnega pridelka in vsakih 5-10 minut osvetljuje posamezne dele. Ciklično osvetljevanje s HPSL je možno tudi z uporabo rotirajočega/nihajočega reflekorja.


Povzetek
Uporabljajte znanje o fotoperiodizmu, načrtujte rast in cvetenje rastlin, ter ugotovite, katere rastline se odzivajo na fotoperiodo. Mnoge enoletnice so dolgodnevne rastline in z osvetljevanjem pospešimo cvetenje, ter tako skrajšamo čas vzgoje. Pomladi podaljšajte čas cvetenja do 15.4., ko je dolžina dneva zadostna za induciranje cvetenja pri večini dolgodnevnic.